Djelo zagrebačkog isusovca Jurja Muliha (1694-1754) Regule roditelov i drugeh starešeh i Regule dvorjanstva, sastavljene na kajkavskome, su prva hrvatska objavljena pravila lijepog ponašanja, odnosno prvi hrvatski bonton. Objavljeno je kao dio knjige Duhovno zercalo iz 1742. i integralni dio katehetskoga priručnika Škola Kristuševa iz 1744. godine. Danas je ovo djelo dostupno u transkripciji s pogovorom iz pera Alojza Jembriha, (Pravila lijepa vladanja 2002.).

Regule dvorjanstva sastavljene su od pet poglavlja: Deržanja vu duhovnom dugovanju (10 regula), Deržanja vu tovaruštvu drugeh (36 regula), Deržanja k stolu dvorečega (8 regula), Deržanja pri stolu sedečega (21 regula) i Deržanju spavat idučega (7 regula).

Pored svoje kulturološke vrijednosti ovo djelo nam pomaže u razumijevanju društveno-političkih i socijalnih okolnosti koje su vladale u sjevernohrvatskim krajevima u 18. stoljeću, slikovito svjedočeći o životnim navikama Mulihovih sugrađana, njihovim običajima, namirnicama, modi, govoru, ponašanju.

Regule dvorjanstva,

koje bude hasnovito znati i obderžavati, da se ne samo dete nego i stareši človek pred Bogom i pred ljudmi more dostojno i pošteno deržati, ter zarad svojega lepoga deržanja od Boga plaču, a od ljudih hvalu i preštimanje dobivati. I kaj se ovde govori kakti muškomu spolu, to se more prilagoditi i ženskomu.

Deržanja k stolu dvorečega

Regula 1. Kada si stolnjak na stol presterl, najpervič solenku na njega postavi, a najposlednju dole vzemi. Za tem druga, koja su navadna i potrebna, donesi i na stol ali na stran postavi, kaj bude potlam potrebeno.

2. Kad si za ruk vmivanje vodu donesel, ruke polejal i stolce primeknul, onda ova obderžavaj.

3. Kada dvoriš, ne očesaj se, ne krakaj i ne kašljaj; nego se kaj največ moreš zderži, ter ruke čiste i na službu gotove derži.

4. Jestvine noseč ali iz stola vadeč. pazi da se ne popikneš, da koga ne terkneš i ne poleješ. Zato čedno opomenuti je potrebno, da se i oni čuvaju.

5. Akoprem dobro moraš paziti, kaj komu pri stolu sedečemu menjka, ne pristoji se vendar vu obraz niti vu zube gledeti, kakti da bi moral njihove založaje brojiti.

6. Kada kruha ali kaj takvoga na stol komu podaješ, to ne podaj iz ruke, nego iz tanjera, na to prvo gotovoga. To isto čini, ako bi od jednoga drugomu kaj moral prenesti.

7. Kada zdele iz stola odnašaš, tak več od dveh najenkrat ne vzemi; ar se ne pristoji jednu na drugu postavljati, najmre ako nesu zevsema prazne.

8. Za vsakum jestvinum navada je tanjere premeniti; koje vsigdar čiste i gotove moraš sa strane imati, a jednoga vu rukah deržati.

 Deržanja k stolu sedečega

Regula 1. Kada si ruke vmil i Boga stoječ za blagoslov pobožno molil, onda, z dobrem nakanenjem telo na Božju službu okrepiti, sedi; ter, kak vidiš priliku, pokriven ali otkriven, drugem, najmre od tebe vekšem, pervič posluži. Ako bi pak tebi drugi poslužil, lepo se nadigši i naklonivši, ponizno zahvali.

2. Kruha z rukom ne tergaj, nego ga z nožem pošteno reži; nego ako bi bil topel, kojeg i drugi znaju tergati.

3. Na stol se nalezati ne pristoji, kakti i lakomo ali naglo jesti; nego je lepše i zdraveše polehko ter dobro gri-sti, da se želudec ne pokvari.

4. Ako si koga k tvojem stolu pozval, pristojno je, da mu verno poslužiš, najmre ako je kaj vekši od tebe. Ko-jega, akoprem lepo je z jestvinum ali napitkom negda ponuditi, siliti vendar ne pošteno niti slobodno.

5. Vsaki je dužen dobro paziti, da se ne opije i pameti ne zapije; a gospodar hiže najbolje, da more druge od svoje hiže spametno i pošteno otpraviti.

6. Na toplu jestvinu ne pristoji se puhati, nego je lepše malo počekati. Niti, namesto okušanja, pridahavati. I ako si kaj iz zdele izvadil ter pridihaval, onoga več pred druge ne postavljaj. Kajti ni onoga več vu zdelu ne makni, od šta si kaj odgrizel; nego kaj najenkrat makneš, ti si potroši. A jestvin donešeneh pohlepno ne razgledaj niti ne pre-kapaj.

7. Pod stol nikaj ne hitaj, nego ako bi kaj odurnoga bilo potrebno iz vusti izvaditi; to se more kakti skrivce z dvemi perstmi leve ruke včiniti, a z desnum rukum i rubcem vusta zakrivši i na stran obernuvši. Ako bi vendar kaj jušnoga bilo, ne pristoji se vu ruku, nego izraven na stran ali pod stol ispljunuti. Koščice vendar črešnjeve, višnjeve i druge spodobne, koje ne moreš pojesti, moreš vu levu ruku prijeti i na tanjer postaviti, a ne izraven ispljunuti, niti z njimi iz zubih ali iz ruke streljati i rashitavati.

8. Ako kaj moraš komu podati ali kaj vzeti, to čini z desnum rukum; ali ako moraš kruha vzeti, tak nož i per-ste, ako su masni, pervo z rubcem obriši. Zato, da se persti čisti občuvaju, naj ti, vu grablenju masneh, žlice i vilice posluže.

9. Doklam vu vustah imaš založaj ali jajce jur prebijeno i načeto, onda se ne pristoji napijati. Kakti i kada pi-ješ, drugam se na stran ogledati. Ali drugda drugeh jestvine, ali pri stolu deržanje, ali k stolu služeče, pregledati.

10. Ne pristoji se kaj vu zube nositi z onum rukum, vu koje nož ali vilice imaš, nego ako bi na nožu ali vilice vu zube nosil. Takajše ne lepo ogoreloga vsega hleba guliti ali obeliti; nego ako tverdega ali ogorele kore ne moreš jesti, tak od tvojega falata moreš koru obeliti, ter korice poleg ali na tanjer postaviti.

11. Pri stolu potrebna je snaga; zato mersko je z mastjum ali juhum stolnjak polevati; ali masne ruke na kruh, drugom jošče opčinski, postaviti; ali nje z stolnjakom obrisati.

12. Kakti jeduč, mersko je po svinski zubmi cmokati, tak i pijuč, mersko je iz posude napitek ali iz kosti mozg cmerkati; ali kosti po pesje oglabati ali hrustati; nego je lepše z nožem meso odlepiti ali mozg izvaditi, ter onak na nožu vu vusta postaviti.

13. Kada za te kaj iz zdele vadiš, tak ne posezi pred drugoga, nego na tvojem kraju vzemi, i to tak po malom, da se vse druge more tulikajše ostati. A vu sadu mersko je z rukum prekapati i za sebe i za se kaj bolšega izbirati.

14. Ne pristoji se z jestvinum niti kruhom vsa vusta tak napuniti, dabi onda ne mogel pregovoriti. Najti, ako je potrebno govoriti, lepše je počekati doklem prebaviš, ter onda govoriti, kada su vusta zevsemi prazna. A založaja ne lepo po vseh vusta valjati, nego na jednu strane zgristi i čedno prebaviti.

15. Mersko je najenkrat več napitka natočiti, nego najenkrat moreš ispiti; ar ostanek drugem podavati ali ga na stolu ostavljati, ne pristoji se; kakti na koncu z napitkom zube pri stolu popirati.

16. Ne budi tak lakom, da bi vu zdele jestvine zevsema nikaj ne ostalo; ar ne lepo zdelu z žlicum ali kruha založajem čisto posnažiti, kakti da bi ne bilo vu kuhinje drugeh, na to odlučeneh, ki zdelu posnaže.

17. Navlastito pri stolu, čuvaj se serditosti; ar zvun toga, da serditomu ne zdravo jesti niti piti, to je takajše navada, da od takovoga ljudi radi govore, da je maslakaste nature i ne pusti drugeh na miru jesti, ali da jestvine zlate-nicum kakti s čemerom začinja.

18. Vruče jestvine, najmre za merzlem napitkom, na zube ne pusti, kakti niti za njum merzloga napitka; ar se ovak zubi zakale i pokvare; kakti i želudec po preveč masneh ali preveč obilneh jestvinah i nepečenom kruhu.

19. Dobro bi se jošče vu mladosti privučiti, vina po malom piti, ter vsigdar k vinu malo vode primešati, koja vino včini gingaveše i zdraveše, da tebi niti tela, niti pameti, niti žitka tak lehko ne pokvari; ar ki se preveč obilnoga i najmre napitka vina zderžavaju, oni sebi ne samo telo i pamet vu svoje kreposti občuvaju, ne-go takajše i žitka pribolšaju. Tak Duh S. obeča.

20. Kada vidiš, da najmre od tebe vekši obrok dokančaju, i ti ne budi zadnji, kakti vu po-četku pervi; ar početi pristoji se vekšem, a pervo dokončati menjšem.

21. Na koncu stola navad je na tanjer složiti nož, vilice i žlice, ter z rubcem pokriti, pak onak ali na stolu ostaviti ali služečemu podati; ali, ako si zmed menjšeh, z dopuščenjem od sto-la gore stati, sobum vzeti i na stran postaviti. Za tem Bogu i hiže gospodaru ali drugomu velikašu zahvaliti, ter onda drugem vekšem, jošče sede-čem ali stoječem, poslužiti.

prodaja stanova pik smrtovnice avaz blumen horoskop kalkulator online knjige cvijece